Je že november

čas hitro beži, kar veliko ga je preteklo od zadnjega posta.
1. november je en tak čuden dan, kot pod neko prisilo naj bi se spominjali naših pokojnih sorodnikov in prijateljejev. vsako leto enako: gneča na pokopališčih, masovno prodajanje sveč in ikeban, srečanja z ljudmi, ki jih srečamo enkrat na leto ... zanimivo bi bilo slišati, kaj si o tem mislijo naši pokojni prijatelji.
ker nisem ljubitelj takih masovnih dogodkov, sem se raje lotil urejanja "navlake" na mojem disku, shranjevanja varnostnih kopij in seveda vse to vključuje tudi pregledovanje fotk ;)
v takem sončnem novembrskem dnevu, z burjo, ki te prepiha do kosti, te ogrejejo poleg toplega radiatorja tudi fotografije posnete v pozno poletnih večerih ;)

ČB

če je bil prejšnji post v rdeči, bo ta črnobeli ...

Gasilci

včasih se splača ne narediti prometnega prekrška, ne zapeljati čez dvojno črto in narediti malo daljšo pot ;) sploh, če se zapelješ mimo razstave gasilskih vozil treh dežel ...

Joe Zawinul

spomin na portoroški koncert banda zawinul syndicate konec osemdesetih prejšnjega stoletja je še vedno živ, v kakšnem predalu bi še vedno morala biti vstopnica z njegovim avtogramom, glasba je še vedno v ušesih. v tistih časih smo vsrkavali njegovo glasbob kot spužve. spomnem se, kako sem šel v trst kupit ploščo skupine weather report 8:30 ... še sedaj bi si jo zavrtel, če ne bi imel moj gramofon strganega jermena ... na srečo obstaja youtube.
naslednje srečanje v živo z njim je bilo, mislim da leta 2002 v ljubljanskih križankah, ko je nastopil s portugalsko pevko mario joao, spet nepozaben koncert, ko te glasba prestavi v drugo dimenzijo ... in še zadnje srečanje z njim, letos poleti na jazzlentu, ko je nastopil z učenci graške jazz akademije, zelo zanimivo ... joe je umrl včeraj na dunaju.

Dvojčici

naslov je asociacija na današnji datum. mogoče bi bil primernejši prijateljici ali pa sosedi. slika ima, vsaj zame, ki poznam tudi drugo stran, simbolni pomen, sploh ko govorimo o multikulturnosti, spopadu civilizacij ...
mogoče bi si morali vsi včasih vzet čas in pogledat na "mesto" iz samote bližnjega hriba, mogoče v družbi prijatelja ali prijateljice ... po mojem bi v naslednjih dneh naredili veliko manj neumnosti ...

Končno ...

... tudi jaz odpiram svoj blog. kar nekaj časa sem se loteval tega podviga, v glavi sestavljal poste, a nikakor mi ni uspelo se spravit za pc in poklikat - natipkat teh par vrstic ;)

no, da ne nakladam nekaj kar v tri dni, so tukaj prve fotke iz sobotnega bodypaint festivala, ki je prinesel v obmorsko mesto kar nekaj zanimivih motivov
lahko bi rekli: začetek v barvah ;)